V Sloveniji že več let trend upadanja števila samomorov

"Podatki so vsekakor vzpodbudni za nadaljnje delo na področju preprečevanja samomora, kar še naprej ostaja naloga celotne družbe in nekaj, čemur se je treba posvečati skozi celo leto," je na novinarski konferenci poudarila psihologinja Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Lani je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 358 oseb, od tega 295 moških in 63 žensk. Zaradi samomora je torej v letu 2023 umrlo več kot 4,5-krat več moških kot žensk, je pojasnila. Razen pri višjih starostnih skupinah, in sicer pri starejših od 75 let, je bil samomorilni količnik v letu 2023 v primerjavi s predhodnim letom nižji pri vseh starostnih skupinah.

Še vedno ostajajo bolj ogrožene regije na vzhodu države. So pa v savinjski regiji, kjer so v preteklih letih zabeležili največ samomorov, lani zabeležili polovico manj samomorov v primerjavi z nacionalno ravnjo.

Ena od organizacij, ki nudi pomoč osebam v stiski, je Slovensko združenje za preprečevanje samomora. V 18 slovenskih mestih so vzpostavili mrežo svetovalnic Centra za psihološko svetovanje Posvet - Tu smo zate, kjer je na voljo brezplačna pomoč odraslim, osem svetovalnic pa sprejema tudi mladostnike.

Predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, katerega del je center Posvet, Samo Mirt Kavšek je povedal, da so problemi klientov povezani z različnimi področji življenja - z odnosi v partnerskem ali družinskem življenju, s težavami v medosebnih odnosih, težavami na delovnem mestu ter identitetno krizo v času odraščanja.

"Srečujemo pa se tudi s hujšimi stiskami, ko klienti že razmišljajo o samomoru. Če gre za začetke samomorilnih misli, kjer lahko pomagata strokovno voden pogovor in čustvena podpora, ostaja klient v obravnavi na Posvetu," je dejal.

Če pa gre za resnejše težave z jasno izoblikovanimi mislimi na samomor in celo načrtom, kako ga izvesti, je nujna takojšnja napotitev v ustrezne specialistične službe, k psihiatru. Pomemben del preventivnega dela pri samomorilni ogroženosti, ki jo opravljajo svetovalci Posveta, je prav pravočasno odkrivanje in napotitev v ustrezno obravnavo, je poudaril.

Številne aktivnosti izvaja tudi center za raziskovanje samomora, ki deluje pod okriljem Inštituta Andrej Marušič Univerze na Primorskem. Že približno 15 let izvajajo preventivne delavnice za mladostnike. V tej skupini je namreč samomor eden izmed glavnih vzrokov smrtnosti. Pri mladostnikih namreč velikokrat prihaja do posnemanja samomorov, je pojasnila Vita Poštuvan, sicer tudi predstavnica Slovenije pri mednarodni zvezi za preprečevanje samomora.

Roškar je spomnila, da je v Sloveniji v veljavi nacionalni program za duševno zdravje, del katerega je tudi področje preprečevanja samomora. Sicer pa na ministrstvu za zdravje usklajujejo akcijski načrt za to področje, ki bo veljal za prihodnja štiri leta do leta 2028.

Na NIJZ bodo v letošnjem letu v sodelovanju s partnerji izdali posodobljena priporočila odgovornega poročanja o samomoru. "Poročaje o samomorih je zahtevna naloga, ki zahteva veliko mero senzibilnosti, predvsem pa odgovornosti, saj imajo določeni načini poročanja lahko negativni učinek," je poudarila Roškar.

Kadar je posameznik v hudi stiski, njegov izbrani zdravnik pa ni dosegljiv, se lahko obrne na dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo (112) ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani, kjer so dosegljivi na telefonski številki 01 475 06 70.

Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik sta 24 ur na dan na voljo na telefonski številki 116 123, Telefon za otroke in mladostnike Tom je od 12. do 20. ure na voljo na številki 116 111. Od 19. do 7. ure je na telefonski številki 01 520 99 00 na voljo klic v duševni stiski. Brezplačna in zaupna svetovalna linija SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja je na telefonski številki 080 11 55 dosegljiva 24 ur na dan.