Slabo duševno zdravje zaposlenih vodi v več bolniških odsotnosti in nižjo produktivnost

Kronični stres in neobvladana psihosocialna tveganja, kot so preobremenjenost, neurejeni ali slabi medosebni odnosi ter nestabilne, negotove zaposlitve, povečujejo tveganje za razvoj zdravstvenih težav, tudi duševnih motenj, je na novinarski konferenci opozoril predstojnik centra za duševno zdravje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja Mira Matej Vinko.

Slovenija je po evropskih podatkih na področju duševnega zdravja na delovnem mestu nekje v povprečju. Kot je pojasnil Vinko, lahko v Sloveniji na nekaterih področjih še korenito napredujemo. Čeprav se ozaveščenost o pomenu duševnega zdravja na delovnem mestu dviguje in se številni delodajalci odločajo za implementacijo različnih ukrepov za varovanje duševnega zdravja, so ti še vedno primarno usmerjeni v individualne ukrepe. Gre torej za ukrepe, kjer se posameznim zaposlenim svetuje ali pomaga na različne načine.

Premalo pa se po njegovih besedah organizacije odločajo za uvedbo organizacijskih ukrepov, torej ukrepov, ki bi vplivali na pogoje in organizacijo dela, in ki imajo pomembne vpliv na duševno zdravje zaposlenih.

"Delavec bi najbolj varno in najbolj zdravo delal, pa tudi delodajalec bi imel največ učinka od njegovega dela, če bi delovno mesto prilagodili duševnemu zdravju delavca," je poudarila podpredsednica Združenja medicine dela prometa in športa Maja Petrovič Šteblaj.

Specialisti medicine dela, prometa in športa duševno zdravje zaposlenih spremljajo ob preventivnih in obdobnih zdravstvenih pregledih. Po njenih besedah ugotavljajo, da delavci delovne zahteve pogosto enačijo s stresom. "Zahteva dela je nekaj, kar mora biti, da je delo opravljeno. Stres pa se pojavi, ko se pojavi neskladje zahtev ter sposobnosti in zmožnosti, da se delo realizira," je pojasnila in dodala, da se posledično spremeni obnašanje in vedenje posameznika.

Delavci na preventivnih pregledih pogosto izpostavljajo obseg obremenitev, časovne roke, težave pri obvladovanju strank, pa tudi odnose in uvajanje sistemskih sprememb, je pojasnila. Dejavniki stresa so tudi, če delavec nima nadzora nad svojim delom, če je pri delu odgovoren več nadrejenim, ki med seboj niso usklajeni ter če delavci niso enako obravnavani glede nagrajevanja in možnosti izobraževanja, je dodala.

Nadja Čobal z ministrstva za zdravje je poudarila, da na ministrstvu osebam s težavami v duševnem zdravju namenjajo posebno pozornost, saj tovrstne težave še vedno spremlja stigma. Izpostavila je, da so težave v duševnem zdravju zelo visoko na lestvici razlogov za bolniške odsotnosti zaposlenih.

Ministrstvo je zato po njenih besedah sprejelo več ukrepov, med drugim model zgodnje poklicne in zaposlitvene rehabilitacije pri vračanju na delo. V njem bodo nudili ustrezno obravnavo predvsem osebam s težavami v duševnem zdravju. V obstoječem modelu so namreč zaznali pomanjkljivost, te osebe do storitev pridejo prepozno, da bi bile lahko učinkovite.

Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu, je osrednja tema in vodilo aktivnosti ob letošnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki vsako leto poteka 10. oktobra. Izbor tematike kaže na globalno zavedanje o pomenu in aktualnosti področja duševnega zdravja pri delu, so poudarili na NIJZ.