Ko čistoča postane obsedenost in začne ogrožati duševno zdravje
Čisto in urejeno okolje prispeva k boljšemu zdravju in počutju, vendar lahko pri nekaterih posameznikih skrb za red in higieno preraste v vedenje, ki močno vpliva na njihovo duševno zdravje. Psihologi opozarjajo, da čiščenje lahko postane način soočanja s tesnobo, ki se dolgoročno spremeni v kompulzivno vedenje.
Ljudje, ki vsak dan znova čistijo istih nekaj predmetov, pretirano uporabljajo čistila, se izogibajo obiskovalcem ali celo omejujejo gibanje po lastnem domu, pogosto trpijo zaradi notranjega nemira. Takšna potreba po nadzoru in popolnosti lahko izhaja iz globljih psiholoških stisk, družinskih vzorcev ali perfekcionizma. Čeprav takšno vedenje včasih ne dosega meril za obsesivno-kompulzivno motnjo, ima lahko podoben vpliv na kakovost življenja.
»Čiščenje je za mnoge pomirjujoče, ker daje občutek nadzora. A kadar postane glavni način spopadanja z nelagodjem, se težava poglablja,« opozarjajo terapevti. Kot bolj zdrave oblike sproščanja priporočajo jogo, meditacijo ali druge aktivnosti, ki pomagajo uravnavati čustva. Ključno je prepoznati mejo, ko čiščenje postane škodljivo – takrat je nujna strokovna pomoč.
Na pojav vpliva tudi širši družbeni pritisk. Filozof Michel Foucault je že v 20. stoletju zapisal, da družbe posameznika oblikujejo z normami nadzora in discipline. Čistoča, kot eden simbolov teh norm, postaja pričakovanje, ki ga marsikdo posvoji do skrajnosti. Takšno vedenje posameznika pogosto ujame v notranji zapor, v katerem popoln red nadomesti svobodno gibanje in sproščenost.
Posebej ranljive so perfekcionistične osebnosti. Njihova potreba po nadzoru jih vodi v nenehno iskanje brezhibnosti, kar namesto pomiritve pogosto povzroči dodatno tesnobo, osamljenost in kronično utrujenost.
Strokovnjaki zato poudarjajo pomen ravnovesja – čistoča naj bo podpora dobremu počutju, ne pa orodje za beg pred življenjem.
