Depresija – katero generacijo najbolj ogroža?
"Po podatkih Eurostata kar 35,8 % zaposlenih v Sloveniji, starih od 15 do 64 let, poroča o izpostavljenosti dejavnikom tveganja za razvoj duševnih težav, vključno z depresijo. Čeprav delodajalci vse več pozornosti namenjajo produktivnosti, pa pozitivni vplivi na duševno zdravje zaposlenih pogosto niso prioriteta," je na današnji novinarski konferenci Nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara Slovenija dejal psihiater doc. dr. Jurij Bon z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
_large.jpg)
Dr. Anja Plemenitaš Ilješ z UKC Maribor je poudarila, da se povečuje število bolnikov z anksiozno-depresivnimi simptomi zaradi preobremenjenosti in nesoglasij na delovnem mestu. "Čeprav je zaposlitev lahko koristna za naše duševno zdravje, lahko prekomerne delovne obremenitve privedejo do izgorelosti," je dodala.
Izgorelost in depresija na delovnem mestu
Izgorelost postaja v sodobni družbi bolj sprejemljiva kot depresija, saj je pogosto povezana z dosežki in kariero. Mag. Bogdan Dobnik, predsednik Ozara Slovenija, opozarja, da je ključnega pomena ustvariti zdravo delovno okolje, ki bo pozitivno vplivalo na zaposlene. Med pogostimi dejavniki tveganja za depresijo so preobremenjenost, časovni pritiski in negotovost zaposlitve.
Statistika depresije v Sloveniji
Po podatkih Eurostata z depresivnimi motnjami v Sloveniji živi približno 85.000 ljudi. Depresija, ki spada med motnje razpoloženja, se lahko izrazi v blagih ali hudih oblikah, lahko pa postane kronična brez ustreznega zdravljenja. Psihiater dr. Bon opozarja, da depresija ne vpliva zgolj na razpoloženje, temveč tudi na energijo, spanec in sposobnost koncentracije.
Depresija med mladostniki in starostniki
Mladostniki in starostniki so še posebej ranljive skupine. Naraščajoča ekonomska neenakost, prekarne zaposlitve in negotovost glede prihodnosti močno vplivajo na duševno zdravje mladih. Prav tako imajo starostniki večjo pojavnost depresije, pri čemer je delež večji med ženskami in mlajšimi odraslimi.
Odziv na zdravljenje in preprečevanje depresije
V Sloveniji se depresija zdravi z modernimi pristopi, vključno z zdravili in psihoterapijo. Pri bolnikih z rezistentno obliko depresije se uporabljajo nove strategije, kot so hitrejše menjave zdravil in nevromodulacija. Dr. Bon vidi velik potencial v hitro delujočih antidepresivih, kot je esketamin, ki prinaša novo upanje za bolnike z rezistentno depresijo.
Podpora Nacionalnega združenja Ozara Slovenija
Mag. Dobnik poudarja pomen podpore in pomoči, ki jo Ozara nudi osebam z duševnimi motnjami in njihovim svojcem. Združenje organizira programe psihosocialne podpore, rehabilitacije in zaposlovanja, kar ljudem pomaga ponovno pridobiti neodvisnost in izboljšati kakovost življenja.